Select Page
To read the full report click here.

 

Introdaksen

 

From wanem nao jenda mo sosiol inklsuen i impoten long taem blong disasta rispons mo proteksen aktiviti?

  • Long taem blong disasta ol woman, gel, boe mo ol man oli fesem fulap difren kaen proteksen jalens we i afektem olgetalong ol difren wei. Proteksen hemi minim se prevensen blong, mo rispons long ol rapis fasin olsem eksploitesen, abius, vaelens mo givim kil long narafala man.
  • Vanuatu hemi soem se namba blong domestik vaelens we i hapen afta long wan disasta hemi bin go antap bigwan mo ripot i talemaot se namba ia i inkris kasem 300%.1
  • Everi pipol i gat raet blong stap sef mo fri long eksploitesen mo abius, mo hemi impoten blong mekem sua se everiwan, we i inkludum ol vunerabol pipol oli gat proteksen from ol nogud fasin. Ol vunerabol pipol i inkludim ol woman, man, gel mo boe wetem ol pipol we oli gat disabliti mo ol olfala. Hemi dipen tu long ol pesonal, famli mo komuniti situesen. Mo hemi impotent tu blong save se situesen ia bai hemi no stap semak oltaem – vunerabiliti i save jenis mo hemi stap jenis afta long sam taem we i pas, taem ol difren emejensi i hapen.
  • Twelf pesen blong ol pipol long long Vanuatu oi gat wan disabiliti2. Ol pipol wetem disabiliti oli fesem fulap jalens wetem jalens blong inklusen mo plenti taem oli stap fesem fulap vaelens.
  • Blong andastandem ol nid mo jalens blong ol vunerabol pipol, yumi mas involvem olgeta long ol disasta rispons mo taketem olgeta long ol proteksen mesa blong helpem komuniti blong rikava o kambak gud kwik taem afta long disasta mo blong bildim resiliens.
  • Hemi impoten blong yumi harem vois blong ol komuniti we oli fesem had taem, taem yumi stap rispon; ol woman, gel, moo l narafala volnerabol grup oli kasem infomesen, tingting, save mo sam skil blo serem. Olgeta oli no ol victim nomo.

From ol rison ia mo moa risen, hemi impoten blong fokas long jenda mo proteksen long everi emejensi rispons mo long ol everi difren sekta.

Insaed long risos kit ia i gat wan koleksen blong ol risos we ol risponda i save faenem i yusful taem oli aot i ko long fil. Plis luk save se hemia hemi ol jenerik risos mo oli sud joenem wetem ol spesifik mo spesialis material long taem we i gat nid mo folem ol difren rol mo sistem blong wok.

Whu i save yusum tul ia?

Tul o infomesen ia hemi wan brifing pack blong lukluk long hem bifo wan man hemi go aot long fil, espeseli long saed blong jenda mo proteksen klasta. Be from Jenda mo Proteksen hemi wan isiu we i hapen long fulap ples, ol risos mo infomesen ia bai yumi save usum long ol narafala klasta, memba or agency we oli stap aot blong go long wan ples raon long Vanuatu we disasta i bin hapen long hem.

From wanem nao tul ia hemi impoten?

Tul ia hemi givim sam save long saed blong jenda mo proteksen standed, ol proses mo infomesen abaot hao wan man o woman i shud stretem fasin o ol aktiviti blong olgeta taem oli stap long fil. Hemia hemi impoten blong mekem sua se ol tul blong redusum risk, preventem rapis fasin, ples blong faenem help, proteksen mo rispons hemi stap semak oltaem mo nogat wan man hemi stap bihaen taem oli stap rispon long ol aktiviti wetem wan spesel fokas long jenda mo proteksen.